Membrana, ki je selektivna za snov, ki se prežema, imenujemo polovične membrane. Na splošno se membrana, ki lahko gre samo skozi topilo, ne pa tudi topila, imenujemo idealna polpustna membrana. Ko se na obeh straneh polpustne membrane postavi enak volumen razredčljive raztopine (kot je sveža voda) in koncentrirane raztopine (kot je slana voda), bo topilo v razredčni raztopini seveda prečkalo polovična membrana in se spontano pretoči na stran koncentrirane raztopine. Ta pojav se imenuje penetracija. Ko osmoza doseže ravnotežje, bo raven tekočine na strani koncentrirane raztopine višja od tekoče ravni razredčne raztopine za določeno višino, to je razlika v tlaku, ta razlika v tlaku pa je osmotski tlak. Velikost osmotskega tlaka je odvisna od neločljivih lastnosti raztopine, se pravi, da je povezana s tipom, koncentracijo in temperaturo koncentrirane raztopine in nima nič opraviti z lastnostmi polovične membrane. Če se na strani koncentrirane raztopine nanese tlak, večji od osmotskega tlaka, bo smer pretoka vehikla nasproti prvotni smeri prežemanja in začne teči iz koncentrirane raztopine v raztopino razredčitve. Ta proces se imenuje obratna osmoza. Obrnjena osmoza je povratno migracijsko gibanje osmoze. Gre za metodo ločevanja, ki ločuje topilo in topilo v raztopini s selektivnim učinkom zadrževanja polpermezivne membrane pod pritiskom. Pogosto se uporablja v različnih tekočinah. Čiščenje in koncentracija, najpogostejši primer uporabe je v postopku obdelave vode, uporaba tehnologije reverzne osmoze za odstranjevanje nečistoč, kot so anorganski ioni, bakterije, virusi, organske snovi in koloidi v surovi vodi za pridobivanje visokokakovostne prečiščene vode.





